O obliki brez vsebine ali LOREM IPSUM

Skrajnosti prihajajo na površje

Današnje poudarjanje oblike in zapostavljanje vsebine, ki zanika preteklost in ne misli niti na prihodnost, vodi v površno malomarnost. Kakor da so dejstva in vsebina le Lorem Ipsum – besedilo, ki služi oblikovalcem za zapolnitev tekstovne forme na strani publikacije, kakor da bi bila tam neka zaresna vsebina (vendar to ni namig na rumeni tisk, čeprav bi lahko bil).

Latinsko besedilo, katerega del je odstavek, ki se prične z Lorem Ipsum dolor sit amet (vendar vam moram povedati), je znameniti rimski govorec Cicero objavil v knjigi Skrajnosti dobrega in zla, v kateri se ukvarja s teorijo etike. Pod krošnjo veje filozofije, ki so ji včasih rekli tudi morala, Erich Fromm v knjigi Zdrava družba zapiše: etično vedenje temelji na sposobnosti, da človek postavlja vrednostne sodbe na osnovi razuma; to pomeni odločanje med dobrim in zlim ...

Žal se družba čedalje bolj oddaljuje od dejanskega stanja in pojma – zdrava. Pa pri tem niti ne namigujem najprej na gospodarsko recesijo, ki je le posledica preteklega neetičnega ravnanja na mnogih ravneh, ki je povzročilo današnje stanje. Pa naj gre za podnebne spremembe, ki so bolj kot prizadevanj za resnične rešitve – predmet trgovanj in političnih skrivalnic ali pa za krizo, ki je nastopila po (pre)obilni letini oziroma je logično nadaljevanje cikla kapitalistične produkcije. Saj je vendar nemogoče v nedogled povečevati rast česarkoli, če morda izvzamemo le človeški pohlep, neumnost in norost. Slednji je Erazem Roterdamski napisal ironično hvalnico že pred pol tisočletja, pa je še danes zabavno aktualna. Hibe človeške nravi so pač večne.

Gospodarska kriza bo, kot vedno, najprej odpihnila drobtinice s siromakove mize, bogati pa se bodo v obupu nad zmanjšanimi profiti metali pod vlake, kot je to nedavno storil eden najbogatejših Nemcev ali pa skakali z nebotičnikov borznih hiš, finančnih skladov, bančnih uprav in podobnih spomenikov oziroma sramotilnih stebrov pohlepa.

Istočasno bi se lahko posmehovali farsi plinastih dogovarjanj med Ukrainci in Rusi, če po domovih s vzhodni evropi ne bi zmrzovali otroci in starčki, morda bi se zmrdovali nad bližnjevzhodno sago, ki se v odmerjenih intervalih do dolgočasja predvidljivo odvija s svetopisemsko neskončnostjo ... toda tam med eksplozijami bomb v svojih domovih umirajo civilisti. In potem Afrika, Azija ... in jutri ves svet.

Seveda bo morda kdo skomignil z rameni ali zamahnil z roko nad vsem. Toda vse to se nas dotika, največkrat sicer multimedijsko, kot pasivnega opazovalca, nemočnega ali nezmožnega kakršnegakoli ukrepanja, pogosto celo z odsotnostjo zavedanja in ustrezne opredelitve. Moti nas le to, da so vmes še reklame, ali pa morda niti to ne več.

Vendar vam moram povedati, da pre(d)stavlja civilizacija, ki jemlje razmišljanje o etiki le kot mašilo prazne forme, skrajnosti dobrega in zla.

Blaž Prapotnik